Zgodovina veleposlaništva

Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana
  • 1919–24:
    • Urad za potne listine
  • 1924–38:
    • Poklicni konzulat (generalni konzulat)
  • 1938–41:
    • Po »anšlusu« Avstrije se generalni konzulat priključi nemškemu konzulatu, katerega 1941 po napadu Nemškega rajha na Kraljevino Jugoslavijo ukinejo. 
  • 1945–47:
    • Jugoslovanske teritorialne zahteve do Avstrije (avstrijska Spodnja Koroška in predeli avstrijske Štajerske, ozemeljske zahteve so večje kot leta 1919)
  • 1950:
    • Začetek kulturnih stikov med Slovenijo in avstrijsko Koroško 
  • 1951:
    • Ponovna vzpostavitev diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Republiko Avstrijo 
  • 1955:
    • Mednarodno priznanje Republike Avstrije s strani Jugoslavije v mejah z dne 11.3.1938. Jugoslavija postane sopodpisnica Državne pogodbe. 
  • 1961:
    • 7. april: otvoritev generalnega konzulata v Ljubljani
  • 1964–70:
    • Obdobje zmanjševanja napetosti in diplomacija medsebojnih obiskov 
  • 1972–76:
    • Obdobje podiranja dvojezičnih krajevnih tabel: obremenjeni odnosi zaradi problematike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem; 1974 in 1975 demonstracije pred generalnim konzulatom, ki ga takrat vodi odpravnik poslov 
  • 1977–78:
    • Obdobje zmanjševanja napetosti, ustanovitev Delovne skupnosti Alpe-Jadran 
  • 1980:
    • Smrt Tita (pred tem prvi obisk avstrijskega zveznega kanclerja) 
  • 1986–91:
    • Gradnja predora pod Karavankami; nadaljnja otoplitev odnosov
  • 1991:
    • 25. junij: razglasitev slovenske samostojnosti Avstrija vsestransko podpira slovenska osamosvojitvena prizadevanja.
  • 1991:
    • 27. junij do 7. julij: napad JNA-a na Slovenijo (»Desetdnevna vojna«) 1992 15. januar: Republika Avstrija skupaj z državami članicami Evropske unije prizna Slovenijo
  • 1992:
    • 17. april: preoblikovanje generalnega konzulata v veleposlaništvo
  • 1992:
    • 2. junij: avstrijska veleposlanica preda predsedniku republike Milanu Kučanu poverilno pismo.
  • Konzul I. razreda dr. Rudolf Kohlruß (1919 - 1924)
    • 1919 - 1924: kot konzul vodja oddelka za potne listine,
    • od leta 1924 vodja konzulata; vicekonzul: Kurt Leitmaier 
  • Generalni konzul II. razreda Felix Strautz (1925 - 1927)
  • Generalni konzul II. razreda Hermann Pleinert (1927 - 1931)
  • Generalni konzul II. razreda dr. Felix Orsini-Rosenberg (1931 - 1935)
  • Generalni konzul II. razreda Hans Hammer (1935 - 1936)
  • Generalni konzul II. razreda Herbert Schmidt (1936 - 1938)
  • Generalni konzul dr. Karl Newole (1960 - 1965)
  • Generalni konzul dr. Heinrich Riesenfeld (1965 - 1974)
  • Odpravnik poslov Herbert Kugler (konzul) (1974 - 1975)
  • Generalni konzul dr. Walter Lichem (1976 - 1980)
  • Generalni konzul dr. Georg Weiss (1981 - 1985)
  • Generalni konzul dr. Anton Kern (1985 - 1990)
  • Veleposlanica dr. Jutta Stefan-Bastl (1992 - 1994)
    • do 15. januarja 1992 generalna konzulka,
    • nato do 17. aprila 1992 odpravnica poslov,
    • nato veleposlanica
  • Veleposlanik dr. Gerhard Wagner (1994 - 2000)
  • Veleposlanik dr. Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel (2001 - 2005)
  • Veleposlanik dr. Valentin Inzko (2005 - 2009)
  • Veleposlanik dr. Erwin Kubesch (2009 - 2012)
  • Veleposlanik dr. Clemens Koja (2012 - 2016)
  • Veleposlanica mag. Sigrid Berka (od julija 2016)
  • Urad za potne listine in poklicni konzulat:
    • Tyrševa cesta 31 (1920 – 1938)
  • Generalni konzulat:
    • Smoletova ulica 10 (do leta 1965)
    • Štrekljeva ulica 5 (do leta 1995, po tem rezidenca)
  • Veleposlaništvo:
    • Štrekljeva ulica 5 (1992 – 1995)
    • Dunajska cesta 51 (1995 do konca leta 1997)
    • Prešernova cesta 23 (od 1.1. 1998 dalje)

Stavba je bila zgrajena leta 1895 v stilu historizma kot t.i. cottage-vila. Kot prva lastnica stavbe je v zemljiški knjigi omenjena Ljudmila Jovanovič iz Ljubljane. V času med obema vojnama je stavba prešla v last družine Jereb ter v letu 1945 tekom nacionalizacije v last SR Slovenije. Po obnovitvenih delih v 70-tih letih je bila stavba sedež Republiškega sekretariata za promet in kasneje Ministrstva za promet samostojne Republike Slovenije. Leta 1996 je Republika Avstrija zgradbo kupila ter jo obnovila, od 1. januarja 1998 dalje tako veleposlaništvo uraduje v tej stavbi.