Zgodovina avstrijskega predstavništva
1919 – 24
Urad za potne listine
1924 – 38
Poklicni konzulat (generalni konzulat)
1938 – 41
Po »anšlusu« Avstrije se generalni konzulat priključi nemškemu konzulatu, katerega 1941 po napadu Nemškega rajha na Kraljevino Jugoslavijo ukinejo.
1945 – 47
Jugoslovanske teritorialne zahteve do Avstrije (avstrijska Spodnja Koroška in predeli avstrijske Štajerske, ozemeljske zahteve so večje kot leta 1919)
1950
Začetek kulturnih stikov med Slovenijo in avstrijsko Koroško
1951
Ponovna vzpostavitev diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Republiko Avstrijo
1955
Mednarodno priznanje Republike Avstrije s strani Jugoslavije v mejah z dne 11.3.1938. Jugoslavija postane sopodpisnica Državne pogodbe.
1961
7. april: otvoritev generalnega konzulata v Ljubljani
1964 – 70
Obdobje zmanjševanja napetosti in diplomacija medsebojnih obiskov
1972 – 76
Obdobje podiranja dvojezičnih krajevnih tabel: obremenjeni odnosi zaradi problematike slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem; 1974 in 1975 demonstracije pred generalnim konzulatom, ki ga takrat vodi odpravnik poslov
1977 – 78
Obdobje zmanjševanja napetosti, ustanovitev Delovne skupnosti Alpe-Jadran
1980
Smrt Tita (pred tem prvi obisk avstrijskega zveznega kanclerja)
1986 – 91
Gradnja predora pod Karavankami; nadaljnja otoplitev odnosov
1991
25. junij: razglasitev slovenske samostojnosti Avstrija vsestransko podpira slovenska osamosvojitvena prizadevanja.
1991
27. junij do 7. julij: napad JNA-a na Slovenijo (»Desetdnevna vojna«) 1992 15. januar: Republika Avstrija skupaj z državami članicami Evropske unije prizna Slovenijo
1992
17. april: preoblikovanje generalnega konzulata v veleposlaništvo
1992
2. junij: avstrijska veleposlanica preda predsedniku republike Milanu Kučanu poverilno pismo.
Vodje predstavništev v Ljubljani:
Konzul I. razreda Dr. Rudolf Kohlruß (1919 – 1924)
1919 – 1924: kot konzul vodja oddelka za potne listine, od leta 1924 vodja konzulata; vicekonzul: Kurt Leitmaier
Generalni konzul II. razreda Felix Strautz (1925 – 1927)
Generalni konzul II. razreda Hermann Pleinert (1927 – 1931)
Generalni konzul II. razreda Dr. Felix Orsini-Rosenberg (1931 – 1935)
Generalni konzul II. razreda Hans Hammer (1935 – 1936)
Generalni konzul II. razreda Herbert Schmidt (1936 – 1938)
Generalni konzul Dr. Karl Newole (1960 – 1965)
Generalni konzul Dr. Heinrich Riesenfeld (1965 – 1974)
Odpravnik poslov Herbert Kugler (konzul) (1974 – 1975)
Generalni konzul Dr. Walter Lichem (1976 – 1980)
Generalni konzul Dr. Georg Weiss (1981 – 1985)
Generalni konzul Dr. Anton Kern (1985 – 1990)
Veleposlanica Dr. Jutta Stefan-Bastl (1992 – 1994)
do 15. januarja 1992 generalna konzulka, nato do
17. aprila 1992 odpravnica poslov, nato veleposlanica
Veleposlanik Dr. Gerhard Wagner (1994 – 2000)
Veleposlanik Dr. Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel (2001 – 2005)
Veleposlanik Dr. Valentin Inzko (2005 - 2009)
Veleposlanik Dr. Erwin Kubesch (od 13.07.2009)
Naslovi predstavništev:
Urad za potne listine in poklicni konzulat:
Tyrševa cesta 31 (1920 – 1938)
Generalni konzulat:
Smoletova ulica 10 (do leta 1965)
Štrekljeva ulica 5 (do leta 1995, po tem rezidenca)
Veleposlaništvo:
Štrekljeva ulica 5 (1992 – 1995)
Dunajska cesta 51 (1995 do konca leta 1997)
Prešernova cesta 23 (od 1.1. 1998 dalje)
Zgodovina stavbe na Prešernovi 23:
- Sedež veleposlaništvafotografija: ÖB Laibach/Hojker
Stavba je bila v stilu historizma zgrajena leta 1895 kot ti. cottage-vila. Kot njeno prvo zemljiškoknjižno lastnico se omenja gospo Ljudmilo Jovanovič iz Ljubljane. V času med obema vojnama je hiša prešla v last družine Jereb in v letu 1945 je zaradi nacionalizacije (razlastitve) prešla v last LR Slovenije. Po obnovitvenih delih v 70-tih letih je bila stavba sedež republiškega sekretariata za promet in prometnega ministrstva samostojne Slovenije. Leta 1996 je Republika Avstrija zgradbo kupila in obnovila. Od 1. januarja 1998 dalje veleposlaništvo uraduje v novi stavbi.
